O zgradbi

ZGRADBA SEDANJE GIMNAZIJE CELJE – CENTER SKOZI ČAS

Zaradi lažjega razumevanja je treba poudariti, da se je leta 1903 takratna meščanska šola ločila na dekliško in deško.

Leta 1905 je svoje šolsko poslopje v Vodnikovi ulici v Celju dobila dekliška meščanska in ljudska šola, leta 1912 pa še deška meščanska in ljudska oziroma osnovna šola, in to na današnji Kosovelovi ulici 1 v Celju.

Ko je bila zgrajena nova stavba v Vodnikovi, se je vanjo preselila takratna dekliška meščanska in ljudska šola, deška meščanska in ljudska šola pa je ostala do izgradnje poslopja sedanje Gimnazije Celje – Center v grofiji.

Leta 1912, ko je bila nova, moderna šolska zgradba dokončana, se je vanjo vselila deška meščanska in ljudska šola, pa tudi dekliška ljudska šola. Že s šolskim letom 1914/15 pa so se morali vsi preseliti v šolsko zgradbo v Vodnikovi, saj so novo šolo v današnji Kosovelovi ulici 1 spremenili v rezervno vojaško bolnico.

Po koncu 1. svetovne vojne, 1. marca 1919, ko so šolo prevzeli slovenski učitelji, so z novo uredbo prostor na šoli, kjer sedaj domuje Gimnazija Celje – Center, ki je takrat veljala za »mestno šolo«, uredili tako, da je levi trakt pritličja in I. nadstropja zasedla deška ljudska šola, desni trakt pa dekliška ljudska šola; deška meščanska šola, ki je bila v tem poslopju samo gost, pa se je nastanila v drugem nadstropju.

Deška meščanska šola je poslopje zapustila med poletnimi počitnicami 1919 inse preselila k dekliški meščanski šoli v Vodnikovi ulici.

Slovenska deška šola s sedmimi razredi in štirimi nemškimi vzporednicami in dekliška šola s prav toliko razredi in vzporednicami sta se nastanili v prvem in drugem nadstropju šole, v pritličju pa je svoje prostore zasedla državna dvorazredna trgovska šola, ki je bila v zgradbi do začetka 2. svetovne vojne in v njej vztrajala tudi prva povojna leta.

Leta 1919 je začela gostovati na šoli tudi obrtna nadaljevalna šola, dvorazrednica s pripravnico in tremi vzporednicami. Šolo je dve leti vodil vodja deške osnovne šole, ki je poskrbel, da se je šola nato preselila na deško in dekliško meščansko šolo s primernejšimi prostori.

18. 5. 1937 so zaradi združitve mestne občine Celje z upravno občino Celje spremenili tudi nazive celjskih ljudskih (prej narodnih) šol, in sicer je državna mestna deška ljudska šola postala Državna I. deška ljudska šola; državna mestna dekliška ljudska šola pa Državna dekliška ljudska šola.

Zadnji dve leti, torej1936 in1937, sta spadala pod upravo Državne I. deške ljudske šole tudi dva razreda otroškega vrtca. En oddelek je bil nameščen v pritličju šolskega poslopja, drugi pa v poslopju na Mariborski cesti 17, ki so ga 15. 4. 1937 dodelili upravi Državne II. deške ljudske šole.

28. aprila 1941 je prišla šolska zgradba na sedanji Kosovelovi ulici 1, tako kot tudi druge celjske šolske zgradbe, v nemške roke.

5. maja 1941 so Nemci v njih pričeli s poukom v nemščini.

Sprva so bile vse celjske šole, tudi II. deška in dekliška ter meščanska šola, nastanjene v poslopju sedanje Gimnazije Celje – Center, torej v poslopju mestne osnovne šole. I. dekliška in deška šola je  imela na voljo samo 1. nadstropje. Ker je bilo 21 oddelkov, so morali poučevati kar v treh turnusih. I. dekliško in deško šolo so Nemci združili pod imenom I. ljudska šola.

Zaradi potreb vojaštva so med vojno šole večkrat selili v oz. iz poslopij mestne in okoliške šole, zadnje leto vojne pa je bilo poslopje mestne šole (sedanje Gimnazije Celje – Center) lazaret, zato je bila I. deška in dekliška šola v prostorih okoliške šole.

Novo šolsko leto v svobodi se je pričelo 30. maja 1945, into s proslavo na dvorišču sedanje Gimnazije Celje – Center (mestne šole).

Pouk se je pričel 15. 7. 1945. Na dvorišču mestne šole so na žgočem soncu poučevali vse skupine vseh štirih osnovnih šol. Tretji teden so mestno šolo toliko popravili, da so se začeli učenci postopno seliti v razrede.

25. februarja 1946 sta se II. dekliška in II. deška šola preselili v svoje poslopje, kar je omogočilo I. deški in I. dekliški šoli uvesti malo več reda in discipline, pa tudi pouka zaradi prostorske stiske ni bilo treba več skrajševati.

Do začetka šolskega leta 1946/47 sta obstajali v Celju dve deški in dve dekliški šoli. II. deška in II. dekliška (zgradba »okoliške« šole) sta sprejemali predvsem učenke in učence iz okolice mesta, I. deška in I. dekliška pa iz mestnega centra. Mestni ljudski odbor pa je sprejel sklep, da se iz štirih osnovnih šol oblikujejo tri mešane osnovne šole, mešane po spolu in socialnem izvoru. I. in III. mešana osnovna šola sta dobili prostore v poslopju nekdanje okoliške šole; II. mešana osnovna šola pa v poslopju nekdanje mestne osnovne šole (sedanje Gimnazije Celje – Center) kot naslednica nekdanje I. deške in dekliške osnovne šole.

S šolskim letom 1948/49 sta se združili II. in III. osnovna šola, tako da sta obstajali v Celju le še I. in II. osnovna šola.

S šolskim letom 1948/49 je bila v Celju ukinjena sedemletka, višji oddelki sedemletke pa so bili priključeni II. gimnaziji, a so začasno ostali v pritličju šolske zgradbe.

Predvidevam, da so šli učenci v »nižjo gimnazijo« po petem razredu.

Za tiste, ki ne bi želeli ali se ne bi čutili dovolj sposobni za gimnazijo, pa so ponovno odprli 5. razred.

S šolskim letom 1949/50 so se višji oddelki sedemletke izselili v poslopje II. gimnazije (sedanja III. osnovna šola), prav tako šola za učence v gospodarstvu, ki je prav tako gostovala v teh šolskih prostorih. V zgradbo sedanje Gimnazije Celje – Center se je vselilo celjsko Učiteljišče, v njej pa je ostala II. osnovna šola, ki je imela takrat 15 oddelkov.

1. septembra 1974 pa je II. osnovna šola začela šolsko leto v novi šolski zgradbi in sedanji Gimnaziji Celje – Center prepustila v upravljanje celotno zgradbo in njeno okolico.

Zapisala Irena Benedičič, prof.

2 thoughts on “O zgradbi

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja